Forum - Vreme

Našel sem dostop do podatkov GFS modela in za hec primerjal podatke boje ter napoved aladina in GFS. Uporabil sem časovno obdobje med 8 in 11 uro zjutraj

Oba modela sta se dobro izkazala, presenetljivo pa je bil GFS natančnejši z korelacijo 0.85, aladin pa 0.82.  Je pa res da je bilo ta mesec precej burje, ki jo GFS kar dobro napove, medtem ko pri raznih jugotih zna precej falit. Na splošno je aladin napovedal nekoliko manj kot je potem pihalo, ko je bila burja je bila bolj realna hitrost napovedana hitrost+tmp razlika med tlemi in 925ha

No potem sem za hec skopiral slaba dva meseca GFS podatkov za Preluko in jih dal v obstoječ model. Za termiko GFS odpove na celi črti! Medtem ko je model z parametri iz našega aladina okoli 90% natančen pri napovedih preluke, je ta isti model z podatki iz napovedi GFS le še 60% natančen. 

Bom probal vprašati, še v gekom, če mi lahko dajo podatke svojih napovedi, ki naj bi bile tudi dosti ok za napoved  Preluke, pa probam še to...

Če sem prav razumel J.Jermana, naj bi INCA delovala na tak princip, da se uči na podlagi razmerja napoved/meritev. Zato je tudi krajšesežnejša.

Č

Kolikor sem jaz bral naj bi bilo nekako tako. Si pa predstavljam da zajemajo podatke samo z uradnih postaj ter da je model narejen za bolj širok spekter uporabe. Najbrž so snovalci ciljali bolj na splošno uporabo v agrokulturi, turizmu...  mi pa tukaj rabimo za točno določen namen ob zelo specifičnih pogojih zato mislim (upam) da je takšna napoved lažja in (lahko) bolj natančna. 

Mal updejta.

• Prvotna ideja je bila binarna napoved za Preluko DA/NE. Težava pri tem je, da je to zelo subjektivno odvisno od panoge, velikosti opreme, foil-fin itd. Tako bi sicer lahko naredil model ki bi ustrezal določenemu spektru težko pa je pokriti večji del.
• Nato sem razmišljal o numerični napovedi. To je sicer super in reši prej opisano težavo, težava pa nastane ker je taka napoved zelo zelo težka za naredit pa tudi odstopanja so bila v povprečju več kot 2 vozla na posameznih primerih tudi več. Tukaj je en kup spremenljivk in že samo če je v Ilirski temperatura za 1 stopinjo drugačna od napovedi to lahko pomeni več vozlov razlike od napovedi. Zato pride do situacije ko je lahko na dve numerično identični napovedi kar dosti razlike v vetru. 
• Zato sem razmišljal naprej, kako bi napovedal območje možnega vetra. Po nekaj dnevih sem našel model ki to omogoča in naredil prve teste. Zgleda super. Model določi zgornjo in spodnjo mejo ter srednjo varianto (ki je statistično najbolj verjetna). Bolj kot so podatki "skupaj" večja je verjetnost da se napoved uresniči. 
• Naslednja težava je kako pri napovedi porabiti čim manj sistemskih sredstev. Če ob vsaki napovedi (4x dnevno) potegnem podatke z različnih postaj, napovedi... ter jih vsakič na novo umestim v model je to kar potratno, še posebej če bi bilo modelov več. No tukaj sem našel elegantno rešitev. Stanje modela se shrani na disk "on spot" se nalagajo samo podatki za prihodnje napovedi. Potem pa nekje 1x tedensko najbolje enkrat ponoči v model dodam še nove podatke za prihidnje preračune. Mislim, da bo to dober kompromis.

Za naslednje dni kaže takole

• 08.12.2022  -  7.3 / 9.8 / 10.4
• 09.12.2022  -  2.4 / 2.2 / 6.2
• 10.12.2022  -  6.7 / 6.2 / 10.3

Zanimivo.

Enkrat sem zasledil, da je vredno pogledat tudi napoved vetra na 850 m in če ja napoved tam gor, da bo močno pihalo na jug, jo zna kaj zabremzat

Pri napovedi so upoštevani tudi višje plasti zraka 😋😁

Kaj naj rečem: "Kapo dol!“